nedelja, 03. junij 2012

VZTRAJAJ_NGU ali Hitenje polžkov

V vasi polžkov je bilo veselo. Vsi so se pripravljali na veliki nedeljski sejem. Imeli so le še štiri dni časa, napraviti pa je bilo potrebno še tako veliko. Postaviti stojnice, kjer se bodo prodajali najbolj sočni listi solate in zeljnate krpice. Pripraviti oder, kjer bodo polžki peli, nastopali in zaplesali. Označiti je bilo potrebno progo za hitrostno tekmovanje polžkov s hišico. Vsako leto so hiteli na deset centimetrov dolgi progi in si poskušali pridobiti glavno nagrado. Izlet v Španijo na plantažo solate. Silna čast je bila stati na zmagovalnem odru, oditi v Španijo pa je bilo sploh in oh. Tekmovalci so se pripravljali že tedne prej. Hiteli so na domačih progah, si loščili hiške, da bi bile čim bolj gladke in lepo drsele skozi zrak, ter jedli veliko zelenjave, da bi bila njihova slina gladka in hitra. Danes na sredo, so opravili prijave za tekmovanje. Sodniki so jim izmerili hiške, ter jih razdelili v skupine, glede na velikosti hišk. Vse, čisto vse so razdelili, le enega polžka so zavrnili. Polžka Tila. Tile bi letos nastopil prvič. Prejšnja leta je bila njegova hiška še premajhna. In ko je vneto vadil, se mu je zgodila nesreča.. Še zadnje hitenje tega dne, vendar je prepozno zavrl, se prekucnil in razbil hišico na kamnu, ki je označevala konec proge. Brez hišice pa ne more tekmovati, saj je naslov tekme »Hitenje polžkov s hišico« in ne brez nje. Bil je edini nesrečni polžek te dni v celi vasi. Vedel je, da v sosednji vasi živi polž izdelovalec hišk. Prodajal jih je polžem brez hišk ali pa takšnim, ki so si želeli bolj moderno od te, ki so jo nosili. Recimo s tv anteno ali krožnikom za satelitsko tv, z oknom ali balkončkom, največkrat pa so si kupili hiško nove barve, takšne katera jim je bila najbolj pri srcu Tile pa si je želel čisto navadne polžkove hišice, samo da bi v nedeljo na tekmi lahko hitel in se veselil z ostalimi. Vendar hišica stane veliko denarja, Tile pa hodi v šolo in ima le žepnino, ne more si je kupiti. In ker so vsi polžki tako hiteli po opravkih, ni imel nihče časa zanj. Počasi je lezel iz vasi, da bi se na samem zjokal. Pod velikim listom praproti se je zleknil in pričel sliniti solze žalosti. »Kaj se cmeriš poba?« ga je ogovoril star polh Vidi, ki je prišel mimo. »Tako hudo pa že ne more biti, da bi bilo vredno solza.« Tile mu je povedal zgodbo o nesreči s hiško. »Naj pomislim Tile, če do nedelje kupiš hiško boš lahko tekmoval. Vse kar ti to preprečuje je denar zanjo. Seveda. Na svetu so dobri polžki, ki ti bodo rade volje priskočili na pomoč.« »Ampak jaz jih ne poznam,« je dejal Tile, in če so tako daleč kako bodo v štirih dneh zvedeli zame in mojo žalostno prigodo s hiško?« »Vidiš Tile, zato ima pa svet drobne ptice, ki ponesejo tvojo nezgodo v svet in ti prinesejo pomoč. Samo predati se ne smeš, verjeti in vztrajati moraš, verjeti, da boš imel do nedelje hiško in boš lahko hitel na tekmi. Najprej poiščeva srako Mico. Prosiva jo za pomoč in ne bo nama odrekla. Ta vse ve in pozna. Ona bo najin prvi glasnik. Ko bo poletela naokrog in zgodbo povedala prijateljicam, bodo te poletele naprej in jo sporočile prijateljicam in kmalu bodo vsi polžki tega sveta obveščeni, kaj se ti je zgodilo. In potem bodo polžki, tisti posebni polžki, ki nosijo v srcu dobro in v duši mir, poiskali cent ali dva, ki jih lahko pogrešijo in ptice bodo darove prinesle v sosednjo vas k mojstru izdelovalcu hišk. Midva pa tačas pohitiva, da ti mojster naredi in prilagodi novo hiško. Potem boš na tekmi lahko sodeloval Pohitiva samo tri dni in pol časa imava in vas je daleč. Ptice so poletele in polžkom daleč naokrog povedale za nesrečo s hiško. Prvi je dejal ptici: » Tu imaš cent, danes ne grem na kavico, saj je nisem potreben.« Drugi se je odrekel kepici sladoleda, tretji žvečilnim, spet četrti je stopil peš domov namesto s taksijem. Tako so ptice cent za centom prinesle mojstru izdelovalcu hišic. V petek so ptice prišle že z vseh koncev in krajev in pred kočo mojstra je nastal lep kupček denarja. Vidi in Tile sta tudi že prispela. Ko so prešteli denar, ga je še vedno nekaj manjkalo za nakup hiške in Tile je hotel znova zajokati. Pa pravi mojster: » Ne joči fant, ne joči. Vedno se najde rešitev. Takole narediva. Ker tudi sam želim da sodeluješ na tekmi hitenja, ti ponujam dogovor. Seveda boš moral biti vztrajen in priden. Naredim ti hiško in ti boš lahko tekmoval. Vrnil mi boš z delom. Vsak teden ob četrtkih se boš po pouku sprehodil po vasi in ljudem delil letake na katerih bodo slike mojih hišk. In to celo leto, od letošnje tekme do prihodnje tekme. Če si zato, lahko pričneva z izdelavo. Tile je bil priden in marljiv polžek zato je z veseljem sprejel ponudbo mojstra izdelovalca hišk. Hiška je bila nared v soboto zvečer in Tile je stal na startu tekme v nedeljo opoldan. Pok je naznanil začetek hitenja in polžki so se pomerili na deset centimetrov dolgi progi v enem zamahu, brez predaha. Tile je imel najnovejšo hiško zelo lepo zloščeno, z gladko novo barvo, zato je bil hiter, zelo hiter. Na cilj je prišel za rožiček pred drugim polžkom in zmagal. Zelo je bil srečen in srečo je na polžji veselici delil z ostalimi. Izletu v Španijo se je odpovedal. Ni želel prelomiti dane besede mojstru izdelovalcu hišk. Kmalu bo četrtek in raznositi bo treba letake. In Tile jih bo raznosil z veseljem, tako ta, kot vse ostale četrtke v prihodnjem letu. Na sočno solato v Španijo pojde prihodnje leto. Odločil se je pridno vaditi hitenje in znova zmagati.

1 komentar: