STARTEK ali tek po 55.letu

ČETRTEK 25.7.2019

Seveda se ne morem izogniti, da ne bi omenjal vročine. Ampak ne da je ne bi maral, le moje telo je naravnano tako, da je dehidracija večja, kot sem se sposoben hidrirati. Z vodo seveda, pri pivu je lažje, vendar manj kvalitetno in prisotni so stranski učinki, ki na tek ne vplivajo ugodno.

 Je pa vročina ugodna za namakanje v bazenu, poležavanje v viseči mreži, branju, (Ove je bil mojster svoje vrste), ter razmišljanju. Misli so glavno gonilo vsega. Misli in strah. To dvoje poganja svet. In razmišljanje v senci v viseči mreži zna dati precej odgovorov ali ugank. Na primer, misliš si, kako boš jutri tekel, pa je še bolj vroče kot danes in ne. Kako boš pokosil, pa se ti stre kosilnica in ne. Kako boš vstal ob pol petih in zalil vrt, pa spiš do pol šestih, paradajz in fižol pa žejna.

Je pa večna uganka, zakaj tako misliš, pa se potem ne uresniči. Kje in kdaj so nam vcepili tozadevni način razmišljanja. V otroštvu seveda. Največ mi jih je vcepil oče, tudi na starodaven način, toda sam s »pravim« načinom življenja ni imel veliko skupnega. Je pa seveda vedel, kako in kaj se rečem streže. A izvajal ni tega, ker vedeti ali delati je nekaj povsem različnega. Dandanes mi želijo krojiti življenje ljudje, ki sami svojega ne skrojijo ravno po navadah in zadnji modi.Tudi sam vem, da bi bilo dobro obuti copate in se podati po gozdnih poteh, tudi sam znam povedati kako fajn in koristno je to, pa svojo leno rit ne spravim kar tako v pogon. Kilogrami se nabirajo, vsak dan raje poležavam in vsak dan imam manj kondicije. Vendar si govorim, saj bo, telo se mora regenerirati, saj bom. Ampak res bom.  Še kak dan vročine naj gre mimo, potem pa na polno. No, da ne bi kdo mislil, da samo ležim, ne, ne. Vsaj dvakrat ne teden obrnem moj najljubši tekaški krog, nekaj kolesarim, veliko hodim bos. Tako da naslov teme še vedno velja. Ampak razmišljam tudi veliko, najraje potopljen do ust v bazenu in ko se naveličam, nadaljujem med guganjem v viseči mreži.
 Glavna misel viseče mreže je, da nobena sekunda, nobena minuta, nobena ura ali dan, ki mine, ne pride več in za vsako sekundo, ki mine je krajše življenje. Zatorej je treba na sekunde gledati, kot na drobce zlata in nikakor ne dovoliti, da nam polzijo skozi prste.