STARTEK ali tek po 55.letu

Huh, koliko se je zgodilo in dogodilo odkar sem nazadnje pisal. Še poletje se je poslovilo.

Dopusti so mimo, vsaj v večini in tudi s Tanjo sva bila v začetku septembra na Kubi dvanajst dni. O Kubi bi lahko pisal strani in strani, a naj samo na kratko povem, čudovita pokrajina, Karibsko morje s peščenimi plažami in senco pod palmami, cigare in rum. Pa revščina, velika revščina, sploh v velikih mestih, kot je Havana.

Pospravil sem bazen, razžagal drva, in po malem ves čas migal, hodil, kolesaril, nekaj plaval. Poleg tega se, bolj kot ne, žalostno gladim po trebuhu, ki je v tem času nekako vzhajal. V glavnem sem obdržal kar precejšen del spomladanske kondicije. To se je pokazalo tudi na prvih torkovih treningih ob sredah, ko sva z Rokom zagrizla v klanec in naju začuda ni povsem zabilo. Oddelala sva celo Rokovnjaško cca. 50 kilometrov v bruto času pod devetimi urami. No skoraj celo, Reber sva izpustila ker naju je dež lepo tuširal že kakšni dve uri. 

Približuje se Ljubljanski maraton in že po tradiciji se ga ne bom udeležil. Ko me sprašujejo, zakaj ne, v šali odgovorim, da nimam nove majčke in tekaških copat, v resnici pa nisem še nikoli odtekel cestnega maratona klasične dolžine 42 195m. Sem odtekel več, naprimer 61,5km Zagreb-Čazma, pa tudi gorski maraton na Sljemenu, cestnega pa še ne in ga nekako verjetno tudi ne bom. No, mogoče po šestdesetem. Ne maram gneče in vseh vonjav osvežilcev, sprejev, energijskih zadev in bleščic. Raje imam zelenilo gozda, petje ptic in spotikanje ob korenine. Tudi padci so navadno mehkejši. Ni vedno nujno, saj sem pred štirimi leti padel med tekom s Planine in še vedno me boli leva rama, ki nikakor ne popusti v bolečini. Delam in gibljem lahko normalno, vendar me zvečer ali celo ponoči opozarja z bolečino, da pa le ni vse v redu. Nasprotno, si je desna rama po padcu na Pohorju, pred desetimi leti, popolnoma opomogla, le pokanje v njej pove, da je nekaj bilo.

Vsekakor pa zrem v november in tekmo Sladkih 6, ki jo tradicionalno pripravlja Rajko Koražija, ter se jo udeležujem po vseh močeh čim večkrat. Tako, da so se priprave že pričele. Včeraj na primer, sem »skočil« na Lizo in v dveh urah nabral skoraj pol nahrbtnika kostanja. Ter nekaj gobic. To bi lahko imenovali aerobni trening z utežmi in predkloni. In če tak trening v fitnesu traja 45-60 min, sem opravil sam dvojno dolžino. Ne vem sicer koliko bo pripomogel h kroženju po Sladkem vrhu, vsekakor pa je bila Tanja navdušena nad kostanjem. V soboto sem z motorko razžagal kup drv, trening za moč in vzdržljivost, bi dejal, kar bom dopolnil z nošenjem v drvarnico in zlaganjem ta teden po službi. Po stopnicah. To bo krožni trening, razgibavanje, moč in aerobno, z elementi ročnih spretnosti in ravnotežja. Pozabil sem omeniti, da so v službi delovnik premaknili na jesenski čas od sedmih do treh. Poleg žene, ki ne mara hladnih juter, sva s Suzi (psička) tega najbolj vesela, saj se pred službo pol ure sprehajava od kilometra do dveh, nato pa jo peš ali s kolesom  mahnem v službo še dva kilometra z rahlim vzponom razlike 100metrov. Te podatke vpisujem za one bolj zahtevne analitične bralce in tekače. Sam sem tekaško uro odložil na polico in delam bolj po občutku, se vsaj ne sekiram za minute in sekunde, kilometre pa vem že na pamet. Pa je aktivnost spet na vrhuncu.

Ne čakaj na maj, oktober je odličen čas za boljše počutje, katerega dosežemo z miganjem. Pa čeravno z nošnjo brente na trgatvi.