četrtek, 16. december 2010

MUHA. ker je lahko sorodnica

Spet muha, več dni mi sedi na robu ekrana, če poleti se prestavi kvečjemu iz enega roba na drugi, ali naredi krog po pisarni, se mi vsede na eno dlan, preleti na drugo in se vrne na rob ekrana.
Muha kot muha, ampak tukaj me bega več stvari. Pravijo, da muhe žive le 24 ur. Tale pa se že več dni mota okrog mene. Ali je vsak dan druga? Ali gre za isto? Zakaj vztraja na robu ekrana? Mi želi kaj sporočiti ? Je morda reinkarnacija koga mojih bližnjih?
Ta in podobna vprašanja se mi zastavljajo ob pogledu nanjo.
Ko sem se odločil napisati razmišljanje je oživela, se prestavila z napisa NEC na desni, na napis LCD 1701 na levi, odletela, mi sedla na hrbtno stran dlani, kot bi mi želela sporočiti: »no si le zakapiral bizgec.«
In poletela po pisarni. Mislil sem, ne bo je več, razrešil sem uganko in zadovoljna je odletela.
O ne, tako lahko pa to ne gre. Spet sedi, oziroma visi na glavo z napisa NEC na desni strani.
In poleti. Brenči mi okrog ušes in kocine se mi postavijo pokonci. Ko mi sede na desno ramo, in poleti naprej, moram obvladati reflekse, da ne zamahnem proti njej. Saj verjetno je ne bi ujel, pa vendar, kolikokrat sem na ta način že vzel življenje. Morda tudi kakšni reinkarnaciji mojih bližnjih? Hudo. Sedaj tudi muho ne bom več kresnil, ko mi bo parala živce in mi brenčala okrog glave.Preveč razmišljaš stari, preveč. Lopni jo in postala bo zgodovina, rdeč zmazek zgodovine.
Pa vendar je umirjena, ni nadležna, visi na ekranu in bere kaj pišem. Nato poleti okrog mene, da potrdi napisano in zopet sede na ekran.
Z mislimi bom poskušal kontaktirati z njo.
Poglej muha, napisal bom imena in nazive bližnjih umrlih, ti pa sedi na ime, če si ena izmed njih.
Poglej kako se je vznemirila in se prestavila na sredino roba nad ekranom.

»Si me razumela?«

No pa dajva.

ATA VERONIKA STARA MATI DARINKA

HERMINA MAMI JANEZ JELKO


Čakam.

Sprehaja se sem in tja po robu, spustila se je na ekran, v desnem kotu tam kjer piše datoteka in obmirovala, eh, vrnila se je na rob. Moral bi na stranišča, kaj pa, če se takrat spusti na ime?
Ne, ne bo se, kajti če je razumna mi bo pokazala, torej vedela, da me ni, če pa je le muha, je pa itak vseeno.
Huh olajšanje.
Trkanje.Stranka. Ne, robo mi je pripeljal. Mladenič pristopi k mizi z dobavnico.
Poiščem pisalo in podpisujem.Mladenič zamahne in …. Kako naj mu razložim, da mi je po vsej verjetnosti strančiral enega bližnjih. Molčim, vendar pogled ubija. Mladenič se pobere iz pisarne.
Muhe ni več.Družbe ni več. Ne preostane mi drugega, kot vrniti se na delo. Adijo sorodnica.
Muh ne pobijam več!!!

Ni komentarjev:

Objavite komentar